Nova mošeja v Ljubljani namreč, edina v Sloveniji.
Katero bi izbrali vi?
Odprti
mednarodni anonimni arhitekturni natečaj za idejno projektno rešitev islamskega
versko kulturnega centra (IVKC) v Ljubljani lahko mirno razglasimo (vsaj za arhitekte) za
natečaj leta na slovenskih tleh. Petkova tiskovna konferenca v ljubljanski Mestni
hiši je bila sklicana ob njegovem izidu, pa vendar so se pisala novinarjev
hitro povesila, ko je spregovoril predsednik strokovne komisije, arhitekt in
podžupan prof. Janez Koželj. Bolj kot arhitektura so za javnost zanimivi denarni
posli in politično ozadje razvpitega projekta. Arhitektura je pač vedno v
službi politike! Toda – na natečaj je prispelo kar 44 idejnih predlogov 28
domačih in 16 tujih avtorskih skupin, ki so avgusta in septembra v upanju na
zmago trdo garali. Le kaj so pridelali in v kakšni konkurenci se je znašel
zmagovalec?
Delo strokovne
komisije je končano, zmagovalec Bevk-Perović arhitekti je bil razglašen, ostale
nagrade so za sedaj še neuradne. Razstavo vseh prispelih del v Rotovžu pa
čakamo. Poleg prve so na natečaju podelili še drugo (Urbi) in tretjo nagrado
(Arrea) ter tri priznanja (Kombinat, Scapelab, Genius Loci). Natečajniki so
morali v skladu z natečajnimi navodili zasnovati sodoben in odprt urbani
kompleks, ki se ne bo izoliral od okolice, a bo vseeno vernikom nudil intimo in
možnost identifikacije z islamsko simboliko. Preplet kultur in oplemenitenje
lokacije naj bi bilo glavno vodilo za projektiranje.
Nova
mošeja s spremljevalnim programom bo stala na danes degradiranem
polindustrijskem območju zahodno od kompleksa Dela v spodnjem delu Šiške, ki ga
bo nov IVKC gotovo oživil. Podolžna parcela leži med Parmovo na vzhodu,
gorenjsko železnico oz. kompleksom Pivovarne Union na zahodu ter območjem
servisnih objektov Slovenskih Železnic na severu. Programska shema novega IVKC obsega 5.200
m2 uporabnih površin, od katerih zavzema
molilnica - mošeja 1.640 m2. Ostalo so knjižnica, knjigarna, restavracija, športna
dvorana, prostori za druženje ipd., učilnice, pisarne, kabineti in nekaj manjših
stanovanjskih enot. V kleti je predvidenih 300 podzemnih parkirišč.
Tudi nekdaj sporne višine novih volumnov
so bile strogo predpisane – minaret 40 m, molilnica (kupola) 24 m, ostali objekti
12m. Za primerjavo, Delova stopnica je visoka 60 metrov. Postavitev molilnice
mora biti pod točno določenim kotom proti Meki, pomembno vlogo pa igra tudi
tradicionalno introvertirano dvorišče z vodnjakom. V interpretaciji le-tega in
postavitvi spremljevalnih volumnov v odnosu do molilnice in okolice se
nagrajeni natečajni predlogi najbolj razlikujejo – lahko sklepamo, da odtod
tudi njih vrstni red. Po kvaliteti obdelave projekta in likovni dovršenosti bi
bil izid verjetno popolnoma drugačen, sploh glede na dejstvo, da ni bil
nagrajen nobeden o tujih predlogov. Po besedah prof. Koželja naj ti projekti ne
bi znali ujeti duha časa in prostora Ljubljane.
Natečajni komisiji je predsedoval prof. Janez Koželj,
podžupan Mestne občine Ljubljana in podpredsedoval dr. Nedžad Grabus, Mufti,
Islamska skupnost v RS. Člani komisije: mag. Miran Gajšek in Darja Pergovnik s
strani MOL-a; Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje,
dekana ljubljanske in sarajevske fakultete za arhitekturo prof. mag. Peter
Gabrijelčič ter prof. dr. Ahmet
Hadrović, predstavnik za kulturo Stojan Pelko ter Nevzet Porić, tajnik Islamske
skupnosti v RS in poročevalka arhitektka Urša Vrhunc. Komisija je v pičlih dveh
dneh (!) zgoščenega dela izločila 38 projektov in šestim namenila nagrade. Predstavljamo
slednje, pa se postavite v vlogo komisije in si izberite vašega najboljšega.
Prva nagrada: Bevk Perović arhitekti
Volumni so kot lego kocke
razmetani po obodu zazidalnega območja, ki tako ostaja prehodno. Tvorijo
medprostor, ki se približuje tradicionalnemu introvertiranemu atriju mošejskih
kompleksov. Osrednja kocka – molilnica – je v zgornjem delu transparentna karo
mreža, v kateri se blešči steklena kupola. Je projekt, ki izraža zahod in vzhod
na zelo dobeseden način, kupolo ima in
nima hkrati. Je v urbanističnem smislu odprt, a tudi nudi zaklon. Svobodno
razporejeni volumni spremljevalnega programa so odmaknjeni drug od drugega in omogočajo
povsem fazno gradnjo, kar je gotovo ena od odlik projekta. Kompleks, ki bo
glede na pretekla dela zmagovalne ekipe boljši, kot ga vidimo danes.
Druga nagrada: Urbi
d.o.o.
Projekt nagovarja v tradicionalnem slogu, simboliko povzema dobesedno. Urbanizem gradi na vertikalni gradaciji osrednje odprte poteze s stopnišči in iztekom v dvignjeni molilnici. Njena podoba je malone preslikava iz famoznega znaka za džamijo. Projekt, ki bi, če bi bil zgrajen, tujce zavajal, da Ljubljana premore džamijo že vsaj od leta 1980.
Tretja nagrada: Arrea d.o.o.
Projekt je v principu monolit,
ki napolnjuje celotno zazidalno območje, iz njega pa so izdolbeni prazni
prostori. Dvorišče obrača v nasprotju z drugimi projekti na zahodno stran proti
železnici, saj predvideva poglobitev tirov. Kompleks navzven ne kaže verske
vsebine, ta je skrita v notranjosti, v prerezu molilnice: zunaj kocka, notri
valjasta kupola, skozi katero pronica svetloba. Sodoben, zelo zadržan
arhitekturni izraz s premišljenimi volumni.
Priznanje: Kombinat.
Projekt tradicionalno introvertirano
odprto dvorišče delno pokrije in njegovo funkcijo prenese kar na vzpenjajočo se
streho spremljevalnega programa, ki je dostopna
z nivoja pešca. S tem omogoči več parkovnih površin v okolici ter klimatsko
ugodnejši medprostor med molilnico in ostalimi objekti. Likovna govorica mošeje
je izjemno dovršena in premišljena, polna geometrij, arabesk, kaligrafije,
ornamenta. Ne zateka se v varno naročje minimalizma, temveč na sodoben način
uporabi značilna islamska krog in kvadrat. Ta dva se množita oz. delita in
sestavljata mrežo neenakomerne gostote, ki ustvarja čarobno notranjost. Zelo
lep projekt, žal preradikalen v interpretaciji atrija na strehi.
Priznanje: Scapelab –
arhitekturni biro
Projekt se prav tako
odpove klasičnemu dvorišču. Namesto njega razgiba rob hiše, javni parter pa
teče skozi stavbo preko odprtih nadkritih prehodov. Kompleks obdaja enovit
ovoj, ki ne izkazuje sakralnosti prostora. Je pa minaret postavljen izven
kompleksa na enega izmed robnih trgov. Navzven nevidna kupola je v notranjosti
perforirana po vzorcu arabeske in spominja na razkošen hamam.
Priznanje: Genius Loci
Tudi ta projekt nima odprtega dvorišča. V pasove nizane volumne obdajajo stebrišča, sicer močno prisoten element tradicionalnih mošej. Objekt molilnice je podobno kot v zmagovalni in tretjenagrajeni rešitvi kocka, znotraj katere visi kupola, v tem primeru polprosojna platnena. Arabeska je uporabljena precej pavšalno in aplicirana kontinuirano na ovoj stavbe ter minaret brez stopnišča (saj imamo zvočnike?).
Nabor nagrajenih nalog je
v urbanističnem smislu res pester, nivo obdelave in likovni izraz pa z izjemo enega
od zgoraj navedenih primerov presenetljivo nizek. Sploh glede na sakralno
naravo objektov – tu naj bi umetnost, arhitektura služila kot prevodnik med
božanskim in vernikom in izkazovala prepoznavnost ter pripadnost skupnosti. Tudi
podoba izbrane zmagovalne rešitve s karo mrežo nad stekleno kapo je žal še zelo
daleč od orientalske čarovnije ali zapeljivosti kipov Anisha Kapoorja, ki naj
bi navdihnili mnoge natečajnike. Verjamem pa, da bo izvedeni projekt mnogo
subtilnejši kot fasade, ki so nam jih zaupali na petkovi tiskovki.
V Sloveniji jemo
pica-burek in pijemo turško kavo z mlekom. In takšna bo tudi nova mošeja, preplet
dveh kultur, zagotovo. Slovenija ni kraj za izumljanje novih oblik, je kraj za
kombiniranje. Za kupolo, ki je in ki je ni hkrati. Za podobe s pridihom
postmoderne leta 2011. Za najmanjši skupni imenovalec. Je kraj, kjer ne zmaga
najboljši, najlepši, najbolj drzen, najbolj napreden, najbolj kul, ampak tisti,
ki od vseh v največji meri ustreza vsem merilom. Ki ima najmanj napak. Ki
pokaže ravno prav veliko in malo. Plečnik bi odletel v šusu – ne, verjetno bi
dobil priznanje. Že skoraj pravilo je namreč postalo, da najlepši projekti
dobijo priznanja, zmagajo pa najsolidnejši. Pa s tem ne mislim, da nov IKVC ne bo dober. Prav krasen bo.
Ko se bo omikani,
ekološko ozaveščeni Zahodnoevropejec
pripeljal po gorenjski železnici v naše glavno mesto, in bo za njim napol
vaška, napol industrijska Šiška, bo v trenutku, ko bo uzrl našo novo sodobno
mošejo, iz zvočnika zaslišal žametno napoved naslednje postaje Ljubljana. Kako
lep uvod v Orient za mesto na sonči strani Alp. Čestitke arhitektom, Ljubljani in
vsem vernikom.
Janja Brodar
objavljeno v reviji Polet 24.11.2011
Ni komentarjev:
Objavite komentar