Prejšnji teden so v Novem mestu odprli razstavo natečajnih predlogov za novo večnamensko športno dvorano Portoval v Novem mestu. Številni konkurenci navkljub ni bil nad zmagovalcem nihče prav zares presenečen; dvorano, ki bo čez dve leti gostila evropsko košarkaško prvenstvo, bodo projektirali v biroju Sadar+Vuga.
Prostorski prikaz: Sadar+Vuga
Zgodba biroja, čigar logična stopnja je projekt že druge dvorane v kratkem času, se zdi pravo zakulisno poletno branje. Od njegove ustanovitve leta 1996 do danes je biroju uspelo obdržati držo drznega progresivnega sodobnega oblikovanja, ki za vsako ceno v prostor udari z najbolj divjo in inovativno pojavo, kar jo slovenski prostor še lahko prenese in izvede. Je biro, ki išče še nikdar videne izrazne možnosti, manj pozornosti pa posveča piljenju detajlov. Zato so mu na kožo pisani veliki projekti, ki lahko postanejo ikone.
A po svojem prvem velikem uspehu na smem začetku kariere – Gospodarski zbornici - je biro dolga leta preizkušal svoj dizajnerski moto le na slovenskemu merilu primernih (manjših) izvedenih projektih. Šele pri nedavno odprtem športnem parku Stožice sta se ustanovitelja končno posončila pod žarometi svoje zvezdniške arhitekture. Vmes se je v biroju zvrstila nepregledna množica mladih arhitektov, ki so z vsega sveta v Ljubljano prinašali (in še prinašajo) vedno nove, sveže, neobremenjene ideje. Sadar+Vuga sta z načinom odprtega projektiranja, kjer vsi sodelujoči soustvarjajo že v konceptualni fazi (in ne le izrisujejo idej vodilnega projektanta), iz njih uspela iztisniti kreativno energijo do poslednje kaplje. Biro je z razstavljanjem in predavanji v tujini namreč dosegel tolikšno mednarodno prepoznavnost, da novih, zanosa polnih mladih, ki nadomestijo svoje predhodnike - v biroju preživijo ponavadi le kako leto - nikdar ne zmanjka. Včasih se celo zdi, da je vpliv Sadar+Vuge na multikulturnost v prestolnici morda večji kot število njihovih izvedenih projektov.
In kakšna bo nova dvorana v Novem mestu? Boštjan Vuga opisuje projekt kot »kombinacijo pravilnega kompaktnega volumna igrišč s tribunami za 5.000 gledalcev – te prekriva konstrukcijsko in doživljajsko najracionalnejša kupolasta streha -, ter dodatnih programov, ki se glede na specifiko lokacije in zahteve uporabnika zvrstijo na njenem obodu: garderobe, prostor za medije, vip ter servisni prostori, ogrevalna dvorana s fitnesom in razgledna restavracija. Dvorana je na dano lokacijo umeščena tako, da je potrebna minimalna nivojska prilagoditev terena, hkrati pa so omogočeni pravilni dostopi in cirkulacija obiskovalcev in nastopajočih. Z zamikom glede na obstoječi stadion se bo ustvarila zanimiva napetost med novim objektom in površino stadiona, objekt pa se bo hkrati odprl proti novi javni plazi, dostopni s Topliške ceste. Dominantna kupolasta konstrukcija glavne dvorane je obkrožena s strešno konstrukcijo prstana, pod katero je obodni hodnik v dveh nivojih in javni program. Prstan pokriva obodni hodnik tako, da med njima nastane vertikalni zastekljen pas, skozi katerega prodira dnevna svetloba.«
V oblikovanju naj bi se nov kompleks stapljal z mehkim dolenjskim gričevjem. Po računalniških prikazih iz natečajnega predloga sodeč je s perspektive pešca objekt nekako plavutasto organski, s hriba pa se zdi, kot da bi ob mestu pristal velikanski hrošč. Vuga namiguje na svetlečo oblogo vijolično-zelenih odtenkov. Glede na to, kako močno so se skozi faze projektiranja spreminjale Stožice, lahko tudi tu upamo, da bo biroju uspelo zunanjo podobo objekta oblikovno še malo izčistiti. Vsi vemo, kako težko je v svetu popularne glasbe ponoviti uspeh prve plošče, a v arhitekturi so poleg zanosa pomembne tudi izkušnje. Na podlagi njih daje Novo Mesto Sadar+Vugi priložnost, da ustvari objekt, ki bo dal krila slovenski reprezentanci.
Janja Brodar
objavljeno v reviji Polet 14.7.2011
Ni komentarjev:
Objavite komentar