Na Nizozemskem tudi frčade gledajo v pravo smer.
Arhetip bivališča je hiška, kakršno nariše otrok v vrtcu. Če dvokapnici dodamo še frčado ali dve, strešna okna in kako 'zanimivo' izboklino, se znajdemo v sanjah povprečnega Slovenca o enodružinski hiši. Žal pa si mnogoštevilne zgradbe v naši okolici, ki kanejo nastati iz teh 'klasičnih' želja, delijo žalostno usodo nepremišljenih, prevelikih, celo grdih izvedb. A temu ni nujno tako: hiša Bierings je dober in iskriv primer sodobne novogradnje, ki izhaja iz ponovnega premisleka uporabe tradicionalnih arhitekturnih elementov.
Arhitekti nizozemskega biroja Rocha Tombal Arhitekten so se z veliko mero humorja lotili načrtovanja enodružinske hiše s povsem običajno programsko zasnovo in strogimi urbanističnimi zahtevami glede oblike hiše. Bivalne prostore s kuhinjo, otroški sobi, spalnico s servisnim delom ter kabinet so razporedili v volumen s predpisano dvokapno streho, a nanj na svojstven in svež način nalepili elemente, ki hišo povezujejo z zunanjostjo: okna, vrata, dimnik in celo frčade, ki se jim sicer v sodobno oblikovanih hišah arhitekti skušamo izogniti v velikem loku. Iz osnovnega gabarita hiše je na mestih, ki sledijo notranjem ustroju, poševno izvlečenih več oken; te svetlobne tipalke omogočajo usmerjanje pogleda stran od sosednjih parcel in se stegujejo za hotenimi snopi svetlobe. V različnih delih dneva njih nenavadne geometrije s premikanjem sonca ustvarjajo posebna svetlobna ambientalna presenečenja.
Poševnost svetlobnih tipal oblikovno hkrati dopolnjuje in se posmehuje poševni dvokapni strehi. Arhitekti so poiskali še neodkrite kvalitete običajnih arhitekturnih elementov, kot so okna in frčade, in se skušali znebiti njihove negativne konotacije z reinterpretacijo v sodobno formo in funkcijo. Nastala je zelo močna, ekspresivna in kompleksna oblika zunanjega ovoja stavbe, ki so jo poudarili in naredili berljivo z enotno leseno oblogo. Redukcija materialov je dopustila, da morfološko tako zapletena, samozadostna hiša postane estetsko dovršena, njeni poševni atributi pa zadihajo z okolico.
Jasno je, da je Nizozemska v svetu sodobne arhitekture še vedno velesila, in da te hiše ne bomo našli za vogalom. Nizozemci znajo koncepte bivanja pretvoriti v grajeno obliko na tako dobeseden in enostaven način, da mu ni moč oporekati. Radikalne ideje, ki bi se ob nedosledni izvedbi lahko izrodile v neokusne polomije, opremijo s protestantsko zadržanostjo in rezultat je magičen za navdušence nad sodobno arhitekturo. Če že omenjamo kulturnozgodovinske vzroke, se najbrž v naši deželi, kjer je od vseh slogov ravno barok doživel najtoplejši sprejem, težko nadejamo enotnosti pri uporabi materialov, barv in nasploh v izvedbi (detajlov). Prepričana celo sem, da bo marsikateri bralec zgrožen nad pozitivno kritiko tako nenavadne stavbe. Vendarle pa upam, da se bo hiši Bierings ob bok kmalu našlo več domačih primerov, ki bodo z duhovitim, lepim in logičnim spojem tradicije in sodobnosti znali pihniti na živopisnosti željno slovensko dušo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar