DANES ZVEČER JE OTVORITEV. THE PLACE TO BE.

TOLE MI SPOROČA KOLEGA ARHITEKT

V Sloveniji je bilo v arhitekturnem projektiranju v letu 2011/12 za 42 milijonov evrov poslov, kar je približno 30 tisoč evrov na arhitekta ali odstotek vrednosti vseh naložb pri nas. Ker so vlagatelji propadli ali pa težko finančno podprejo naložbe, so se te v gradnje stavb in urejanje krajine pri nas ustavile. Leta 2012 se je obseg gradbeništva v Sloveniji skrčil za 29 odstotkov. Arhitekti so po podatkih zavoda za zaposlovanje postali eni najmanj zaposljivih strokovnjakov. Plače arhitektov so se v Sloveniji s 25 tisoč evrov bruto leta 2010 znižale na 15 tisoč evrov leta 2012.

Več kot polovica naložb so zasebne hiše, individualni naročniki pomenijo 45 odstotkov naložb. Največ javnih naložb je na Danskem, Finskem in Švedskem, najmanj v Grčiji, Litvi in na Portugalskem. V Sloveniji so javni vlagatelji le tretjina vseh naročnikov. Med državami EU, kjer so arhitekti izrazili največ pesimizma, je tudi Slovenija, kjer je polovica arhitektov predvidela zmanjšanje obsega dela.

BOLJE BO.

ZELENA STREHA

Malo levo od fakultete za arhitekturo v LJ.

A rhitektura

V ISTANBULU ZNOVA PROTESTNIKI, SOLZIVEC IN VODNI TOPOVI

Vse to zaradi urbanističnega načrta, ki je predvideval rušenje parka.
To je prava ozaveščenost!

Pa še lirični utrinek iz parka še pred nemiri.

V podporo pa še song WHITE RIOT - THE CLASH

Are you taking over
Or are you taking orders?
Are you going backwards
Or are you going forwards?
White riot - I wanna riot
White riot - a riot of my own

MIKIJEV ZABAVNIK

Prebral sem tole zgodbo v Mikijevem zabavniku iz leta 1986. Ponuja nekaj zelo zanimivih misli o investitorju in arhitektu:

- Škopušnik nima pojma o galerijah in umetnosti, želi si le večjo galerijo kot njegov tekmec. Ne ozira se na okoliščine. Njegov odnos do podrejenih in izraz na obrazu povesta veliko. Vas na koga spominja?
- Arhitekt izdela načrte na ukaz, kar se da hitro. Ponižno priteče na sestanek, ker ne zadovolji vseh investitorjevih želja, tudi tistih, ki jih ne more, s sklonjeno glavo odide nazaj - delat.
- Od neprespanih noči je že malo plešast, zadaj pa ima dolge valovite lase, ki izkazujejo njegov nezlomljiv umetniški duh.
- Arhitektura? Galerija? Pomemben je samo en parameter. 2x večja od tekmečeve, četudi dveh galerij meščani sploh ne potrebujejo. Še ena nasedla investicija torej.
- Na koncu je seveda vsega kriv, kako priročno, arhitekt. Čeprav potem v nadaljevanju zgodbe zvemo, da je investitor najel vohune, ki so očitno skopirali načrte prve galerije.
- Strip je bil objavljen v sredini 80-ih let, kar pomeni, da so tisti, ki so ga brali, danes stari okrog 40 let. Današnji prodorni, brezobrazni investitorji in kimajoči arhitekti. Že v rani mladosti nam je Disney, ali še bolje njegova korporacija, vcepila vzorce po katerih delujemo. 
Zveni kaj znano?

SAMOZADOSTNA

Veliko se o tovrstni gradnji piše, uporabniške izkušnje pa nima skoraj nihče od nas. Zato sva s kolegom Matevžem sledila načelu ne kupuj mačka v žaklju in na hladen zimski dan preverila testno, samozadostno, pasivno hišico ob Gradaščici v Ljubljani. Nastal je strip, ki je objavljen tudi v zadnji št. revije Hiše.

Takole je bilo:

Januar tega leta je bil predvsem snežen ali
oblačen. Sončnih dni v Ljubljani skoraj nismo
zabeležili. Povprečna temperatura je bila okoli
0 stopinj Celzija. Odločili smo se, da v tem času
preizkusimo bivanje v samozadostni celici. Ustrezni
bivalni pogoji naj bi po teoretskih izračunih
vladali skozi vse leto.
Ob prihodu je bila zunanja temperatura –1,4
stopinje Celzija. Temperatura vode v zalogovniku
je bila malo pod 25 stopinj. Električne energije
je bilo še okoli 7 kW, torej slabi dve tretjini.
Temperatura v notranjosti je bila 15,3 stopinje
Celzija, zaloga deževnice pa okoli 350 litrov.
Poenostavljeno je delovanje objekta takšno: na
strehi so solarne celice za pridobivanje električne
energije. Na fasadi so vakuumski kolektorji
za pridobivanje toplote. Elektrika se shranjuje v
akumulatorjih zmogljivosti 13 kWh. Mogoča je
uporaba napetosti 220 V in 24 V. Zaloge naj bi
zadostovale za en teden. Toplota se shranjuje v
750-litrskem hranilniku. Uporablja se za talno
gretje in ogrevanje sanitarne vode. Svež zrak se
zagotavlja z rekuperacijo. Deževnica se zbira v
400-litrski cisterni. Stranišče je kompostirno.
Ob zaključku preizkusnega bivanja naslednjega
dne je bila temperatura v objektu 16,4 stopinje.
Zaloge energije in vode so se malenkostno
zmanjšale. Objekt je uspešno prestal preizkuse, z
naslednjimi opombami: po dnevu ali dveh sonca
bi lahko objekt ogreli na 20 stopinj. V primeru
pomanjkanja sončnih dni bi bilo ob redni uporabi
objekta smiselno vgraditi majhno peč na drva, ki
bi zelo hitro nadomestila temperaturno razliko.

RAZVOJ HIŠE

Iz knjige 
ARCHITECTURE - CHOISE OR FATE
Leona Krierja

VILA SAVOJA

Dovolj imam tega malega stanovanja. Kupil si bom hišo. Ja, kar vilo bom kupil. Le corbuisierjevo vilo savojo.

http://architecture.lego.com/en-us/products/architect/villa-savoye/

OPAZIL SEM JIH

NA www.dezeen.com

BRAVO KOMBINAT,
DOBRA...ZELO DOBRA.

THOSE GOD DAMN HIPPIES. THEY EVEN FUCKED UP THE MUSIC

Pohištvo mi je pa všeč.

NIČ NE RABI...RAZEN PARCELE

V Trnovem ob Gradaščici je zrastla hiša, ki ni priključena na noben sistem. Se pravi je samooskrbovalna.
Javni ogledi ob četrtkih ob 16h.

BUUUUM!

“Stalno se prepiram z njim, ni me želel poslušati, delal je po svoje in hišo uničeval z bedastimi detajli. Tega nisem več mogel gledati,” 

je rekel MILOŠ SIMIĆ, študent tretjega letnika za arhitekturo, ko je oče želel pred vhod v hišo postaviti dva leva. In je vzel eksploziv... 

TO HIŠO DELAMO ZADNJE ČASE

In z delamo mislim dobesedno. Ročno delo. Montaža.
Uuuu je zabavno.

1. KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA ARHITEKTOV SLOVENIJE

Postanite del zgodovine. 
Udeležite se svetovne premiere pevskega zbora arhitektov Slovenije.

Nekaj spokojnega je v tem stanovanju.

6 LET

morate počakati, če želite, da vam sprojektira hišo Glenn Murcutt. V tem času proučuje procese v naravi. Prst, veter, sonce, podnebje, živali... Danes je imel predavanje v MAO, žal mi ni uspelo. Niti ga priporočiti. 

Zato pa iskreno priporočam predavanje o Plečniku prijatelja Ora Ettlingerja (link na blog) v četrtek 17.5. tudi v MAO. Svoj pogled na Plečnika nam je pred časom predstavil. Je ena tistih UAU stvari. Potem se vprašaš, kako sem bil lahko tako slep. Ne zamuditi.