Prebral sem tole zgodbo v Mikijevem zabavniku iz leta 1986. Ponuja nekaj zelo zanimivih misli o investitorju in arhitektu:
- Škopušnik nima pojma o galerijah in umetnosti, želi si le večjo
galerijo kot njegov tekmec. Ne ozira se na okoliščine. Njegov odnos do
podrejenih in izraz na obrazu povesta veliko. Vas na koga spominja?
-
Arhitekt izdela načrte na ukaz, kar se da hitro. Ponižno priteče na
sestanek, ker ne zadovolji vseh investitorjevih želja, tudi tistih, ki
jih ne more, s sklonjeno glavo odide nazaj - delat.
- Od neprespanih noči je že malo plešast, zadaj pa ima dolge valovite lase, ki izkazujejo njegov nezlomljiv umetniški duh.
- Arhitektura?
Galerija? Pomemben je samo en parameter. 2x večja od tekmečeve, četudi
dveh galerij meščani sploh ne potrebujejo. Še ena nasedla investicija torej.
-
Na koncu je seveda vsega kriv, kako priročno, arhitekt. Čeprav potem v
nadaljevanju zgodbe zvemo, da je investitor najel vohune, ki so očitno
skopirali načrte prve galerije.
- Strip je bil objavljen v sredini
80-ih let, kar pomeni, da so tisti, ki so ga brali, danes stari okrog
40 let. Današnji prodorni, brezobrazni investitorji in kimajoči arhitekti. Že v
rani mladosti nam je Disney, ali še bolje njegova korporacija, vcepila
vzorce po katerih delujemo.
Zveni kaj znano?
Ni komentarjev:
Objavite komentar