Prebral sem tole zgodbo v Mikijevem zabavniku iz leta 1986. Ponuja nekaj zelo zanimivih misli o investitorju in arhitektu:
- Škopušnik nima pojma o galerijah in umetnosti, želi si le večjo
galerijo kot njegov tekmec. Ne ozira se na okoliščine. Njegov odnos do
podrejenih in izraz na obrazu povesta veliko. Vas na koga spominja?
-
Arhitekt izdela načrte na ukaz, kar se da hitro. Ponižno priteče na
sestanek, ker ne zadovolji vseh investitorjevih želja, tudi tistih, ki
jih ne more, s sklonjeno glavo odide nazaj - delat.
- Od neprespanih noči je že malo plešast, zadaj pa ima dolge valovite lase, ki izkazujejo njegov nezlomljiv umetniški duh.
- Arhitektura?
Galerija? Pomemben je samo en parameter. 2x večja od tekmečeve, četudi
dveh galerij meščani sploh ne potrebujejo. Še ena nasedla investicija torej.
-
Na koncu je seveda vsega kriv, kako priročno, arhitekt. Čeprav potem v
nadaljevanju zgodbe zvemo, da je investitor najel vohune, ki so očitno
skopirali načrte prve galerije.
- Strip je bil objavljen v sredini
80-ih let, kar pomeni, da so tisti, ki so ga brali, danes stari okrog
40 let. Današnji prodorni, brezobrazni investitorji in kimajoči arhitekti. Že v
rani mladosti nam je Disney, ali še bolje njegova korporacija, vcepila
vzorce po katerih delujemo.
Zveni kaj znano?
ABOA
torek, 21. maj 2013
ponedeljek, 20. maj 2013
ponedeljek, 6. maj 2013
Naročite se na:
Objave (Atom)