HOMES I HAVE NOT BEEN TOO

Izbor fotografij na temo DOM v knjigi Anje Planišček.
Drugačen pogled, všečen, nekomercialen.

Homes I have not been to
Homes I have not been to (2)
Homes I have not been to (3)

ARHITEKTURNI POLET Z JANJO

ŽELITE KUKRLE?  

Na Nizozemskem tudi frčade gledajo v pravo smer.  

Arhetip bivališča je hiška, kakršno nariše otrok v vrtcu. Če dvokapnici dodamo še frčado ali dve, strešna okna in kako 'zanimivo' izboklino, se znajdemo v sanjah povprečnega Slovenca o enodružinski hiši. Žal pa si mnogoštevilne zgradbe v naši okolici, ki kanejo nastati iz teh 'klasičnih' želja, delijo žalostno usodo nepremišljenih, prevelikih, celo grdih izvedb. A temu ni nujno tako: hiša Bierings je dober in iskriv primer sodobne novogradnje, ki izhaja iz ponovnega premisleka uporabe tradicionalnih arhitekturnih elementov.

Arhitekti nizozemskega biroja Rocha Tombal Arhitekten so se z veliko mero humorja lotili načrtovanja enodružinske hiše s povsem običajno programsko zasnovo in strogimi urbanističnimi zahtevami glede oblike hiše. Bivalne prostore s kuhinjo, otroški sobi, spalnico s servisnim delom ter kabinet so razporedili v volumen s predpisano dvokapno streho, a nanj na svojstven in svež način nalepili elemente, ki hišo povezujejo z zunanjostjo: okna, vrata, dimnik in celo frčade, ki se jim sicer v sodobno oblikovanih hišah arhitekti skušamo izogniti v velikem loku. Iz osnovnega gabarita hiše je na mestih, ki sledijo notranjem ustroju, poševno izvlečenih več oken; te svetlobne tipalke omogočajo usmerjanje pogleda stran od sosednjih parcel in se stegujejo za hotenimi snopi svetlobe. V različnih delih dneva njih nenavadne geometrije s premikanjem sonca ustvarjajo posebna svetlobna ambientalna presenečenja. 

Poševnost svetlobnih tipal oblikovno hkrati dopolnjuje in se posmehuje poševni dvokapni strehi. Arhitekti so poiskali še neodkrite kvalitete običajnih arhitekturnih elementov, kot so okna in frčade, in se skušali znebiti njihove negativne konotacije z reinterpretacijo v sodobno formo in funkcijo. Nastala je zelo močna, ekspresivna in kompleksna oblika zunanjega ovoja stavbe, ki so jo poudarili in naredili berljivo z enotno leseno oblogo. Redukcija materialov je dopustila, da morfološko tako zapletena, samozadostna hiša postane estetsko dovršena, njeni poševni atributi pa zadihajo z okolico.

Jasno je, da je Nizozemska v svetu sodobne arhitekture še vedno velesila, in da te hiše ne bomo našli za vogalom. Nizozemci znajo koncepte bivanja pretvoriti v grajeno obliko na tako dobeseden in enostaven način, da mu ni moč oporekati. Radikalne ideje, ki bi se ob nedosledni izvedbi lahko izrodile v neokusne polomije, opremijo s protestantsko zadržanostjo in rezultat je magičen za navdušence nad sodobno arhitekturo. Če že omenjamo kulturnozgodovinske vzroke, se najbrž v naši deželi, kjer je od vseh slogov ravno barok doživel najtoplejši sprejem, težko nadejamo enotnosti pri uporabi materialov, barv in nasploh v izvedbi (detajlov). Prepričana celo sem, da bo marsikateri bralec zgrožen nad pozitivno kritiko tako nenavadne stavbe. Vendarle pa upam, da se bo hiši Bierings ob bok kmalu našlo več domačih primerov, ki bodo z duhovitim, lepim in logičnim spojem tradicije in sodobnosti znali pihniti na živopisnosti željno slovensko dušo.   

Janja Brodar
foto arhiv biroja

OBJAVLJENO V REVIJI POLET 5.5.2011

BANDA KRAVATARSKA

EVO EN KOMAD DNEVA.

7. MAJA NA METELKOVI.
SE VIDIMO.

MOSTOVI HIDAK 6

ARHITEKTURNI POLET Z JANJO

V NOVEM POLETU:
LJUBLJANA NI VEČ VAS

ČRNO BELI SVET

AFTER PARTY

Nabrežje Ljubljanice v soboto zjutraj.

ZA VSE TISTE, KI PLAČUJETE NAJEMNINO...

I LOVE YOU, YOU PAY MY RENT.
IT'S SO EASY.

FUKUŠIMO JE RAZNESLO, JAPONSKA ČEŠNJA PA CVETI

V NAŠEM ATRIJU VERJETNO SAMO TA VIKEND. VABLJENI

ARHITEKTURNI POLET Z JANJO

VABLJENI NA SKRIVNOSTNO POMLADNO ARHI-TURO

ČLANEK V POLETU

BICIKE(LJ) PRIHAJA

 

Dobili bomo mestna kolesa. Kot se za Ljubljano seveda spodobi. Jupi!!!

Prva ura zastonj, druga evro itd...

ACAD BEJBE

Opozorilo: spodnji tekst je strokovne narave in ga verjetno razumejo samo arhitekti.

Po dolgih neprespanih nočeh oddaš natečaj, končno si dobil soglasje, dokončaš PZI ali pa si po večletnih sodnih mukah končno dobil skromno plačilo. Ah sladki so sadovi uspeha. Ampak kaj je to proti najnovejšemu nadomestku playboya za arhitekte. ACAD bejbe na wc-ju. Nepogrešljivo.
Videno v KOMBINATU.

S SVOJIM ŽIVALSKIM MAGNETIZMOM IMAŠ LAHKO VSE

Na semaforju, na znaku... so se pojavili FREE COMPLIMENTS. Zjutraj v službo in te listek takole nagovori. Super urbana ideja, se počutiš kot Chuck Norris. Ampak hitro grejo, opoldne jih že ni več in žal jih ni dovolj za vse.
Še sporočilo avtorju NAJLONŽIRAFI:
LEPO JUTRO JE BILO, HVALA, KEEP ON, TI SI ZADNJE UPANJE TRPEČEGA ČLOVEŠTVA.

PA TAKO LEP DAN JE BIL

Kako veš, kdaj je pomlad? Ko začnejo Kitajci regrat nabirat na nabrežju. Zdaj zdaj začnejo. Lani jih je bilo vse polno. Verjetno gre dobro s pekinško raco.
Na divji strani Ljubljanice tja proti špici je bilo včeraj takole. Enih 20 stopinj. Uživajte.

 

Če imajo pravoslovci lahko svoje novo leto, pa Kitajci in še kdo, ga lahko imamo tudi arhitekti.

Naš prvi januar je letos 23. marca. Izšel je novi avtocad!

In pišemo že leto 2012.

sporoča Krištof

BORBENI ALVAR AALTO

Zgodba o treh prašičkih govori tudi o arhitekturi, o modrih odločitvah, o lenobi in vztrajnosti. 
V spodnjem stripu pa nam MATTI HAGELBERG predstavlja, kaj si ALVAR AALTO, eden najpomembnejših arhitektov vseh časov, misli o vsem tem. In kaj si razni šalabajzerji mislijo o arhitektih.

MOSTOVI - HIDAK V LJUBLJANI 5

 

No pa ga imamo. Leva slika je bila posneta 14. januarja, slaba dva meseca kasneje 11. marca pa desna. Vreme zahvaljujoč globalnim spremembam je ves čas enako. 

Most je sestavljen iz dveh kosov, ki se na sredini stikata. Na otvoritev bo treba še malo počakati ampak dobro mu gre. Ilegalno prečkanje vabi.

PA NE BOM

 

Domiselno oblikovana prošnja namesto prepovedi. Skoraj Art Nouveau

To je vsekakor vzorec, ki je v Sloveniji nekaj novega.

VEŽICA

 

V zadnji številki revije A10 - NEW EUROPEAN ARCHITECTURE je predstavljena tudi mrliška vežica v Želimljah. 

Pride naključni popotnik v Želimlje, zagleda vežico in povpraša župnika po arhitektu - hiša mu je všeč in on si zaželi podobno hišo zase!??!

Arhitekt je Simon Vošnjak, naključni popotnik pa seveda ni iz Slovenije, ampak iz Nizozemske. Lahko bi bil tudi iz Transilvanije.

Priporočamo za ARHI-TURO.

Janja Brodar pa v reviji piše takole:

Greetings from Slovenian Countryside

Funeral home in Želimlje

If you have ever visited the Slovenian countryside, you should know, that a building like this in a tiny forgotten village on the outskirts of Ljubljana must have been created by a very stubborn architect. The surprisingly beautiful and modern small funeral home was actually designed by a young Slovenian upcoming talent Simon Vošnjak, whose time is obviously about to come – his project was listed among the top ten of the last two years by the selector of Slovenian proposals for the Mies van der Rohe Award.

The local community in the Želimlje village 30 km east of the Slovenian capital decided to expand its cemetery and build a funeral home. Vošnjak came up with a very simple idea – he used a traditional countryside gable-roofed house form. On the very edge of the cemetery, he placed one house into another which reminds of the Russian babushka doll. While the small inner house for the deceased is made out of raw concrete, the outer – bigger one – is constructed of wood and covered in copper on the outside. The space between two houses forms a kind of waiting hall for the people attending a funeral ceremony. The use of materials is consistent in every layer – it is continuous from the bottom of the walls to the top of the roof - but still very subtle in its sequence – the heavy rough  concrete core of the building is in great contrast to the light and comforting wooden tent over it.

The architect used glazed surfaces to express catholic symbols: a black steel cross is wisely embedded in a door frame of the inner concrete house. Further on - the glazed part of the back facade is pink, which paraphrases the holy violet colour in an ironic way. The result of all the architectural elements is this very basic, but highly contemplative little funeral home, which is conceptual enough to be loved by architects and useful and truthful enough to please the locals.

Text – Janja Brodar

Photo – Matevž Paternoster

------------------------------------

Architect – Simon Vošnjak

Location – Želimlje, Slovenia

Construction - 2006